Napoved je toliko dobra, kolikor dobro znamo meriti
Obremenitev hladilnega agregata določajo razmere na sami stavbi, ne regionalna vremenska napoved. Streha na poletnem soncu je precej bolj vroča od temperature zraka, ki jo navaja napoved, in prav ta razlika je tisto, kar oteži napovedovanje potreb po hladu brez merilne opreme na objektu. EO podatki to izmerijo neposredno. CoolStorAge združuje tri komplementarne evropske vire podatkov:
- Meteosat SEVIRI (EUMETSAT) — temperatura površja kopnega na vsakih 15 minut, najpogostejši termični signal, ki je na voljo brez senzorjev na objektu.
- Copernicus ERA5-Land — energetska bilanca površja: temperatura površja, sevanje in toplotni tokovi, vključno z razliko med temperaturo površja in zraka, ki zajame učinke toplotnih otokov v mestih.
- Copernicus Sentinel-2 — posnetki ločljivosti 10–20 m, ki opišejo okolico posameznega objekta (vegetacija, gostota pozidave, vodne površine); to je počasi spreminjajoči se kontekst, zaradi katerega je model prenosljiv med objekti.
Kaj je pokazala raziskava
Pristop smo ovrednotili na izmerjenih podatkih poslovne stavbe v Sloveniji v osrednjem delu hladilne sezone 2026.
Napoved deluje. Napovedni model potreb po hladu za dan vnaprej je glede na referenčne meritve kalorimetrov dosegel zastavljeni cilj natančnosti — približno 3,5-krat natančnejši od naivnih izhodiščnih metod.
EO podatki nadomestijo manjkajočo merilno opremo. Na popolnoma opremljenem objektu satelitski podatki prispevajo malo, saj se informacija na strehi tako ali tako že meri. Kjer pa merilne opreme na objektu ni, EO nadomesti približno 63 % razlike v natančnosti, ki bi jo zaprla namestitev merilne opreme. To je ugotovitev, ki je komercialno najpomembnejša, saj lahko nov objekt vključimo v storitev in ocenimo njegove prihranke, ne da bi karkoli predhodno namestili in merili v nekem daljšem obdobju.
Optimizacija se izplača. V vzporednem načinu, ko primerjamo z obstoječim statičnim urnikom pilotnega objekta, je optimizator dosegel prihranke pri električni energiji za hlajenje nad ciljnim razponom 20–30 %.
Kaj to omogoča
Rezultat glede uporabe EO spreminja to, kaj storitev za termične hranilnike sploh lahko je. Napoved deluje tudi brez merilne opreme na objektu, zato satelitski podatki omogočajo storitve, ki so bile doslej pogojene z namestitvijo strojne opreme:
Analitika Ocena prihrankov pred sklenitvijo pogodbe
Potencialnemu naročniku ocenimo prihranke, še preden je karkoli nameščeno.
Vpliv Podpora investicijskim odločitvam
Proizvajalcem opreme (OEM) pomagamo dimenzionirati nove hranilnike ledu na podlagi napovedanih potreb in ne izkustvenih pravil.
Vključitev Vključitev brez investicijskih vlaganj
Obstoječe objekte vključimo v storitev brez strojne opreme na lokaciji.
Neprekinjenost Neprekinjeno delovanje ob izpadih senzorjev
Napovedovanje in optimizacija tečeta naprej tudi, ko merilna oprema na objektu odpove.
O ESA programu
CoolStorAge je nastal v okviru aktivnosti ESA Kick-Start (2026) programa ACCESS BASS, sofinanciran s strani ESA. Temelji na zajemu podatkov opazovanja Zemlje (EO) in napovedovanju iz naše prejšnje aktivnosti ESA EO x Grid ter jih razširja s ponudbene strani (proizvodnja sončne energije) na odjemno stran (hladilna obremenitev).
Podobni projekti
- EO x Grid - Natančnejše napovedovanje vpliva sončnih elektrarn (na podlagi satelitskih podatkov) za izboljšanje stabilnosti elektroenergetskega omrežja ob vključevanju novih obnovljivih virov energije. Financirano v okviru programa ARTES 4.0 Downstream Applications Evropske vesoljske agencije (ESA).