Močne kovinske absorpcijske črte lahko absorbirajo znaten del pretoka kontinuuma v zvezdni atmosferi. Zaradi tega lahko o kovinski sestavi zvezde izhajamo iz kontrasta med pretoki na ozkopasovnih slikah, ki so osredotočene na črte in med pretoki na slikah, ki niso osredotočene na črte. To klasično idejo ovirajo neznane vrednosti zvezdnih parametrov, ki vplivajo tudi na jakost črt.
Tako svetilnost kot efektivna temperatura zvezde sta odvisni od njene mase in starosti, v manjši meri pa tudi od kemične sestave. Celo svetilnosti pritlikavih zvezd se sčasoma povečajo, zato učinkov kemije ni mogoče ločiti od učinkov starosti. To je še posebej relevantno za množico zvezd, kjer so binarne zvezde svetlejše od enojnih, vendar s približno barvo njihove svetlejše komponente. To pomeni, da položaj zvezde na spektru svetilnost-temperatura ni dovolj, da bi ugotovili njeno vsebnost kovin.
Gaia rezultati objavljeni lansko jesen natančno določajo temperaturo in svetlost zvezd. Venar, kemijska sestava večine ostaja neznana.
Fotometrične kemijske meritve
V tem projektu s teoretičnim primerom dokazujemo izvedljivost fotometričnih kemijskih meritev v novih okoliščinah in ugotavljamo, da je ta pristop veliko manj zamuden kot spektroskopija. Z izvedbo opazovalne pilotne študije bomo preverili, ali je mogoče s tem pristopom pridobiti pomemben del manjkajočih kemičnih informacij za večino zvezd, ki jih je opazovala Gaia, pa tudi za številne eksoplanete misije PLATO in za prihodnje cilje misije Gaia-IR (za katere ni predvidena vgrajena spektroskopija).
Kemijo zvezde bomo sklepali na podlagi meritev njene svetlosti v 3 specifičnih fotometričnih filtrirnih pasovih, ki so centrirani na relevantne kovinske črte in zunaj njih.
Podrobna količina kemikalij, ki se ugotavlja s spektroskopskimi zemeljskimi raziskavami, bo uporabljena za umerjanje razmerij med ozkopasovnimi fotometričnimi indeksi in kemijo po parametrih vesolja in galaksije.
Partnerji
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
- Evropska vesoljska agencija (ESA)